BISTRE REŠITVE že več kakor 20 let!

Marko Košir: JAKOV CIPCI - UMETNIŠKO ŽIVLJENJE


MPC 38,00€
RAZPRODANO


Kratka predstavitev avtorja: Marko Košir
Rojen leta 1946. Po poklicu je diplomirani strojni inženir. V svoji karieri je vse obdobje od 1973 do 2009 delal v TAM in TVM v Mariboru kot projektant gospodarskih vozil in avtobusov. Je bil član zvezne komisije JUS za gospodarska vozila in član komisije na Prometnem ministrstvu R Slovenije za tehniško regulativo OZN in EU. Sodeloval je na več strokovnih srečanjih doma in v tujini. Od mladih dni je velik ljubitelj in poznavalec vsega kar je povezano z glasbenim življenjem doma in v tujini. Je pisec strokovnega gradiva in ima v COBISS svojo številko raziskovalca 15612.


drupal hit counter

obiskov od 25.03.2010.

Izšla 22.6.2010

AVTORJEV UVOD
Že nekaj časa sem se pripravljal k pisanju spominov na čas, ko sem kot mladenič obiskoval operne predstave in koncerte v Mariboru. Vendar nisem vedel, kje in kako bi se tega lotil. Ob pisanju knjige o vplivu železnice na ostale dejavnosti, kot so glasba, književnost, slikarstvo itd., sem v poglavju, ki opisuje naš najpomembnejši tehnični spomenik – Bohinjsko progo, prišel do vasice Grahovo v Baški grapi. Tu je bil posnet prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji. V njem je sodelovalo tudi nekaj Mariborčanov ali umetnikov, ki so bili na neki način povezani z Mariborom. Tako sem naletel na Marjana Kozino1 in Jakova Cipcija.

Slednji je za Maribor zelo pomemben umetnik. Z orkestrom Slovenske filharmonije (SF) je za film Na svoji zemlji izvajal Kozinovo glasbo. Leta 1955 je prišel v Maribor in do upokojitve leta 1962 vodil mariborsko Opero in Mariborsko filharmonijo (MF). Cipci je v Mariboru deloval prav v času, ko sem še kot dijak in študent obiskoval večino glasbenih prireditev v Mariboru.

Ob tem se mi je kar sama ponudila prilika, da napišem njegovo umetniško biografijo. Cipci je bil ves čas svojega delovanja pri nas eden vodilnih dirigentov v Sloveniji in tudi takratni Jugoslaviji. Tako to delo podrobno predstavlja njegovo delovanje od prvega koncerta v Zagrebu, ki ga je imel 16. avgusta 1945, do njegovega zadnjega nastopa v Mariboru 13. decembra 1969. V tem obdobju je v opernih hišah in na koncertnih odrih nastopil več kot 1400-krat. To pomeni, da je imel v povprečju približno 60 nastopov na leto, ne da bi pri tem upoštevali vse vaje, generalke, snemanja za radio in televizijo itd. Bil je zelo delaven človek in se je v celoti posvečal svojemu poklicu. Obe vodstveni funkciji v Mariboru je opravljal v težavnem obdobju, ko je nenehno grozila ukinitev ene ali druge ustanove. Leta 1965 so res ukinili Mariborsko filharmonijo. Uspešno je preživel tudi poskusno ukinitev Opere, ko je moral večini članov vročiti odpovedi. Izredno negativni odzivi v mariborski in slovenski javnosti so ta poskus ukinitve prekinili.

V prostem času se je vračal k svoji veliki ljubezni, morju; imel je majhen motorni čoln. Ljubiteljsko se je ukvarjal tudi z miniaturno železnico. To si je kupil z enim od honorarjev za dirigiranje v Avstriji. V svojem stanovanju na Gosposvetski cesti v Mariboru je imel v eni izmed sob postavljeno železniško progo. K njemu so se hodili igrat sosedje in znanci pa tudi otroci iz okolice. Pisati umetniško biografijo o takem človeku je zelo prijetno. Pri iskanju podatkov o njem, več o tem bo napisanega v poglavju o virih, ki sem jih pri pisanju našel in uporabil, sem našel dosti dokumentov in podatkov ter govoril z mnogimi ljudmi iz sveta glasbe. Nabral sem več kot dovolj podatkov za nastanek te knjige.
V svoji predanosti glasbi je Jakov Cipci svoje delo opravljal vedno dobro razpoložen in prijazen s sodelavci. Vse, kar je želel, je dosegel z lepo besedo. Značilna zanj je bila natančna ocena sposobnosti njegovih umetniških kolegov, tako v operi kot na koncertnih odrih. Močne in odločne osebnosti, kot je bil Cipci, ki je bil tudi direktor Opere, nujno naletijo na ljudi, ki se z njimi ne strinjajo. To se mu je tudi dogajalo, vendar je vse take konfliktne situacije skušal reševati z lepo besedo in na štiri oči. Kot izjemen poznavalec pevcev in godbenikov je ob tem, da se je zelo dobro zavedal svojih sposobnosti, vedno pravilno ocenil, kaj in koliko lahko od koga zahteva. Njegova ocena je bila merilo, od katerega ni odstopal. Prav v tem je skrivnost njegovih presenetljivih uspehov. V njegovem času v naših orkestrih (velja za vse orkestre) niso sedeli akademsko izobraženi glasbeniki in v mariborski Operi ni bilo dovolj dobro šolanih pevcev, kot je to danes. Če so danes za koncert dovolj tri vaje, jih je on imel z orkestroma SF in MF tudi po šest in več. Zaradi tega je moral delati več, da je dosegel želeno kvaliteto.

Druga zanimivost je ta, da sem prebral mnogo ocen o njegovem dirigiranju, a nisem našel niti ene slabe. Pisanje o njem bi bilo zaradi tega dolgočasno, če ne bi bila njegova umetniška pot tako razgibana in pestra. Bil je enako dober simfonični in operni dirigent. Tretja značilnost, ki pokaže maestra še v posebno lepi luči, je njegovo obnašanje v primerih, ko so mu zavistni kolegi nagajali in povzročali težave. Kar nekaj takih primerov je opisanih v tej knjigi. V vseh nastopa tako, da si otrese prah s čevljev in se umakne. Kot se je izkazalo, vedno na škodo tistih, ki jih je zapustil.

Sam se maestra spominjam z mnogih predstav in koncertov, ki sem jih obiskal. Tudi, ko ni več dirigiral, se je udeleževal večine koncertov, dokler mu je to zdravje dopuščalo. Zase lahko rečem, da sem se počutil bolje, če je med publiko sedel tudi on. Iz podatkov, ki so mi bili na voljo, iz izjav njegovih sodobnikov in iz lastnih vtisov, ko sem kot mladenič obiskoval njegove koncerte in operne predstave, sem si ustvaril tudi svoje mnenje o Cipciju kot umetniku in o Cipciju kot človeku. Bil je človek, ki je živel za svoje delo. Vendar je bil tudi samo človek z dobrimi in slabimi lastnostmi, le da je bilo dobrih mnogo več od slabih. Kot svetovljan in izobraženec, končal je štiri visoke šole, je bil zelo splošno razgledan. Pri delu ga je zanimala samo glasba. Ni mi znano, kako se je znašel v našem samoupravljanju. Mislim, da se je pri njem samouprava nehala takoj, ko je prijel za taktirko. Pri delu je bil s kolegi vedno ljubezniv, vendar odločen. Na žalost se ni znal prerivati, kot so to znali nekateri precej slabši dirigenti tistega časa. Menim, da bi naredil povsem drugačno kariero, če bi imel dobrega managerja in bi se znal bolje prerivati. Vendar ga v tem primeru ne bi bilo v Sloveniji in predvsem ne v Mariboru, kar bi bila velika škoda za Slovenijo in še posebej za Maribor!

Pri pisanju te umetniške biografije sem pazil, da sem se izognil nepotrebnim, včasih tudi osebnim komentarjem. Če so bile stvari le preveč nenavadne, sem jih tudi komentiral, vendar vedno na osnovi podatkov, ki so o določenih dogodkih na razpolago. Cipcijevo umetniško življenje je bilo izredno zanimivo in polno. Gradiva je za nekaj takih knjig, kot je ta. Kljub temu mislim, da bo tudi ta dovolj, da iztrgam pozabi maestra Cipcija, dogodke in ljudi s katerimi je delal. Izid te knjige povsem naključno sovpada s 110-letnico maestrovega rojstva, ki bo naslednje leto. Tako je tudi ta zapis eden od pomnikov na delovanje pomembnega glasbenika.

Zaradi množice virov, ki so se v podrobnostih pogosto razhajali, je, kljub veliki pozornosti pri zbiranju in pisanju, v tej knjigi gotovo nekaj nedoslednosti ali celo napak. Zanje se opravičujem in prosim bralce, ki bi jih opazili, da me nanje opozorijo.

ZANIMIVOSTI O KNJIGI, NOVICE, PREDSTAVITVE, ITD.

Slike s predstavitve v Mariboru, 22.06.2010, in otvoritev razstave o Jakovu Cipciju (od 22.06.2010 do 06.09.2010)
Univerzitetna knjižnica Maribor, Glazerjeva dvorana


Avtor podpisuje izvod knjige


Predstavitev je bila odlično obiskana. V rokah držita knjigi hčerka in žena Stana Cipci.


Razstava fotografij iz fotoalbuma Jakova Cipcija iz arhiva Univerzitetne knjižnice Maribor.


Dokumenti in predmeti, ki so pripadali Jakovu Cipciju.


Na otvoritvi razstave in predstavitvi knjige je pela Petya Ivanova iz SNG Maribor.

NAJAVA DOGODKA IN POROČILO V DNEVNIKU VEČER

ODZIVI NA RADIU IN TV

Program ARS, Radio Slovenija, Glasbeni utrip, 30.06.2010,
med 17:00 in 18:00 uro.

Daljši prispevek
o razstavi Vita artistica in knjigi Jakov Cipci – umetniško življenje.

Radio Maribor, Glasbena sozvočja, 01.07.2010,
od 20:00 do 22:00.
O
ddaja je bila v celoti posvečena dirigentu Jakovu Cipciju, razstavi in knjigi.

Radio Maribor; Nedeljski feljton, 04.07.2010,
od 12:00 do 13:00.
Prispevek z delom pogovora z avtorjem Markom Koširjem o Jakovu Cipciju.

Program ARS, Radio Slovenija, Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti, 20.07.2010, od 16:30 do 17:30
Glasbeni portret dirigenta Jakova Cipcija.


ODMEVI NA KNJIGO

Peter Gabrovšek, po e-mailu, 30.06.2010
Še enkrat iskrene čestitke za knjigo o Jakovu Cipciju in hvala za trud, ki ste ga vložili vanjo. Je zanimivo in prijetno branje, verjetno pa res bolj za tiste, ki smo tega umetnika in njegov čas sami doživljali. To se je videlo že na predstavitvi knjige in na odprtju razstave. Lep pozdrav!
 

Peter Bedjanič, po e-mailu, 30.6.2020
Najlepša hvala za poslano knjigo, ki v obliki, v kakršni je izšla, prekaša vsa moja pričakovanja. Čestitke tudi založniku.

Samo Hubad, po mobitelu, 01.07.2010
Gospod Košir, Vaša knjiga o Cipciju je odlična!

Oddaja Glasbena sozvočja, 01.07.2010
Pred dnevi so v Univerzitetni knjižnici Maribor odprli razstavo Vita artistica in predstavili knjigo o dirigentski poti Jakova Cipcija, ki je skoraj dve desetletji pomembno prispeval k razvoju glasbenega življenja v Mariboru. V Glasbenih sozvočjih so o Cipciju, ki je bil operni in koncertni dirigent Slovenskega narodnega gledališča Maribor, ob tem pa še violinist, skladatelj in glasbeni pedagog, spregovorili: višji bibliotekarki Gabrijela Kolbič in mag. Karmen Salmič Kovačič – z njima se je pogovarjala urednica Urška Čop Šmajgert, avtor knjige Jakov Cipci – umetniško življenje Marko Košir in baritonist Emil Baronik, ki je vrsto let sodeloval z dirigentom Cipcijem. V oddaji ste lahko prisluhnili tudi dragocenim arhivskim posnetkom iz mariborskih opernih predstav pod Cipcijevo taktirko, v glasbeni produkciji Radia Maribor. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Katarina Lavš in Janez Mejač, v osebnem razgovoru z založnikom, 10.07.2010
Knjiga je odlična. Vse čestitke avtorju, ki je tako natančno in skrbno izdelal koledar maestrovih nastopov in izvedb. Biografija Jakova Cipcija je zanimiva in dirigenta opiše kot velikega glasbenega ustvarjalca. Čestitke tudi založniku, saj ste prvi, ki je izdal delo o dirigentu na Slovenskem. Doslej smo lahko brali le prevodna dela o tujih velikih dirigentih.

Katarina Lavš, v pismu založniku, 19.08.2010
... Vnovično branje Cipcija ... potrjuje prvi vtis - odlično, brez navlake ...

Vilma Bukovec, v pismu avtorju, 14.07.2010
Iz srca Vam čestitam ob izidu Vaše knjige o dirigentu Cipciju. Resnično sem bila presenečena in vesela, da Vam je uspelo zbrati in opisati tako obširni opus, kot je bilo življenje in delovanje g. Cipcija, ki je bil v tistem času velika osebnost v Ljubljani in kasneje tudi v Mariboru. Pa še nas sodelujoče ste tako lepo opisali, da sem prav uživala, ko sem podoživljala tiste čase. Iskreno se Vam zahvaljujem in iskreno čestitam ...

Oddaja Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti, 20.07.2010
Prisluhnite glasbenemu portretu dirigenta Jakova Cipcija, ki je posvetil večino svojega ustvarjalnega življenja umetniškemu delu v Sloveniji, najprej v Ljubljani, nato pa v Mariboru, kjer je bil skoraj dve desetletji vodilni operni in koncertni dirigent. 22. junija 2010 so v Knjižnem in likovnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor odprli razstavo Vita artistica – Dirigentska pot Jakova Cipcija, ob 35-letnici dirigentove smrti pa je izšla tudi monografija Jakov Cipci – Umetniško življenje. V oddaji prisluhnite dragocenim posnetkom operne in orkestralne glasbe iz arhivov Radia Maribor in Radia Slovenija ter pogovorom z muzikologinjo Karmen Salmič Kovačič in avtorjem knjige, glasbenim ljubiteljem Markom Koširjem. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc

Blog Dangober, Mara R. Sirako, 16.11.2010
... In tu smo že pri posebnosti te knjige. Marko Košir ni dirigent, niti ni kak skladatelj ali, kakor se temu reče, glasbeni poustvarjalec. Avtor knjige je ljubitelj glasbe. Po izobrazbi je strojni inženir, vsekakor pa velik poznavalec glasbenega življenja. Zanimivo, kajne, da poklon našemu velikemu dirigentu ni nastal pod tipkovnico kakega glasbenega strokovnjaka. Ampak verjemite mi, knjiga zavoljo tega ni prav nič izgubila. Nasprotno, pogled Marka Koširja je tisto, kar to delo naredi zanimivo...

 

Osnovni podatki podjetja


PRO-ANDY, Andrej Ivanuša, s.p.
Borštnikova 33, 2000 Maribor
Poslovalnica: Stritarjeva 24, Maribor
 

telefon:

02 4212 354

faks:

02 4212 353

mobitel:

041 732 342

e-mail:

info@proandy-sp.si

  NA ZAČETEK

Domača stran | O podjetju | Kazalo strani | Povezave | Prodajni pogoji

Copyright © 2014 PRO-ANDY, Andrej Ivanuša, s.p., Maribor. Vse pravice pridržane. Spremenjeno: 21.07.2016.