Več informacij

PRO-ANDY, Andrej Ivanuša, s.p. Borštnikova 33, 2000 Maribor
 

telefon:	02 4212 354
faks:	02 4212 353
mobitel:	041 732 342
e-mail:	info@proandy-sp.si

trda vezava
352 strani
A5 - 14,5 x 21 cm
barvne fotografije
koledar nastopov
razne preglednice

PREDSTAVITVE KNJIGE načrtovane

LJUBLJANA, datum in ura bosta znana kasneje

PREDSTAVITVE KNJIGE so bile

MARIBOR, torek, 22.6.2010, ob 17:00, Glazerjeva dvorana univerzitetne knjižnice Maribor, Gospejna 10

Marko Košir
JAKOV CIPCI - umetniško življenje
izšla 22. junij 2010

AVTORJEV UVOD
Že nekaj časa sem se pripravljal k pisanju spominov na čas, ko sem kot mladenič obiskoval operne predstave in koncerte v Mariboru. Vendar nisem vedel, kje in kako bi se tega lotil. Ob pisanju knjige o vplivu železnice na ostale dejavnosti, kot so glasba, književnost, slikarstvo itd., sem v poglavju, ki opisuje naš najpomembnejši tehnični spomenik – Bohinjsko progo, prišel do vasice Grahovo v Baški grapi. Tu je bil posnet prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji. V njem je sodelovalo tudi nekaj Mariborčanov ali umetnikov, ki so bili na neki način povezani z Mariborom. Tako sem naletel na Marjana Kozino1 in Jakova Cipcija.

Slednji je za Maribor zelo pomemben umetnik. Z orkestrom Slovenske filharmonije (SF) je za film Na svoji zemlji izvajal Kozinovo glasbo. Leta 1955 je prišel v Maribor in do upokojitve leta 1962 vodil mariborsko Opero in Mariborsko filharmonijo (MF). Cipci je v Mariboru deloval prav v času, ko sem še kot dijak in študent obiskoval večino glasbenih prireditev v Mariboru.

Ob tem se mi je kar sama ponudila prilika, da napišem njegovo umetniško biografijo. Cipci je bil ves čas svojega delovanja pri nas eden vodilnih dirigentov v Sloveniji in tudi takratni Jugoslaviji. Tako to delo podrobno predstavlja njegovo delovanje od prvega koncerta v Zagrebu, ki ga je imel 16. avgusta 1945, do njegovega zadnjega nastopa v Mariboru 13. decembra 1969. V tem obdobju je v opernih hišah in na koncertnih odrih nastopil več kot 1400-krat. To pomeni, da je imel v povprečju približno 60 nastopov na leto, ne da bi pri tem upoštevali vse vaje, generalke, snemanja za radio in televizijo itd. Bil je zelo delaven človek in se je v celoti posvečal svojemu poklicu. Obe vodstveni funkciji v Mariboru je opravljal v težavnem obdobju, ko je nenehno grozila ukinitev ene ali druge ustanove. Leta 1965 so res ukinili Mariborsko filharmonijo. Uspešno je preživel tudi poskusno ukinitev Opere, ko je moral večini članov vročiti odpovedi. Izredno negativni odzivi v mariborski in slovenski javnosti so ta poskus ukinitve prekinili.

V prostem času se je vračal k svoji veliki ljubezni, morju; imel je majhen motorni čoln. Ljubiteljsko se je ukvarjal tudi z miniaturno železnico. To si je kupil z enim od honorarjev za dirigiranje v Avstriji. V svojem stanovanju na Gosposvetski cesti v Mariboru je imel v eni izmed sob postavljeno železniško progo. K njemu so se hodili igrat sosedje in znanci pa tudi otroci iz okolice. Pisati umetniško biografijo o takem človeku je zelo prijetno. Pri iskanju podatkov o njem, več o tem bo napisanega v poglavju o virih, ki sem jih pri pisanju našel in uporabil, sem našel dosti dokumentov in podatkov ter govoril z mnogimi ljudmi iz sveta glasbe. Nabral sem več kot dovolj podatkov za nastanek te knjige.
V svoji predanosti glasbi je Jakov Cipci svoje delo opravljal vedno dobro razpoložen in prijazen s sodelavci. Vse, kar je želel, je dosegel z lepo besedo. Značilna zanj je bila natančna ocena sposobnosti njegovih umetniških kolegov, tako v operi kot na koncertnih odrih. Močne in odločne osebnosti, kot je bil Cipci, ki je bil tudi direktor Opere, nujno naletijo na ljudi, ki se z njimi ne strinjajo. To se mu je tudi dogajalo, vendar je vse take konfliktne situacije skušal reševati z lepo besedo in na štiri oči. Kot izjemen poznavalec pevcev in godbenikov je ob tem, da se je zelo dobro zavedal svojih sposobnosti, vedno pravilno ocenil, kaj in koliko lahko od koga zahteva. Njegova ocena je bila merilo, od katerega ni odstopal. Prav v tem je skrivnost njegovih presenetljivih uspehov. V njegovem času v naših orkestrih (velja za vse orkestre) niso sedeli akademsko izobraženi glasbeniki in v mariborski Operi ni bilo dovolj dobro šolanih pevcev, kot je to danes. Če so danes za koncert dovolj tri vaje, jih je on imel z orkestroma SF in MF tudi po šest in več. Zaradi tega je moral delati več, da je dosegel želeno kvaliteto.

Druga zanimivost je ta, da sem prebral mnogo ocen o njegovem dirigiranju, a nisem našel niti ene slabe. Pisanje o njem bi bilo zaradi tega dolgočasno, če ne bi bila njegova umetniška pot tako razgibana in pestra. Bil je enako dober simfonični in operni dirigent. Tretja značilnost, ki pokaže maestra še v posebno lepi luči, je njegovo obnašanje v primerih, ko so mu zavistni kolegi nagajali in povzročali težave. Kar nekaj takih primerov je opisanih v tej knjigi. V vseh nastopa tako, da si otrese prah s čevljev in se umakne. Kot se je izkazalo, vedno na škodo tistih, ki jih je zapustil.

Sam se maestra spominjam z mnogih predstav in koncertov, ki sem jih obiskal. Tudi, ko ni več dirigiral, se je udeleževal večine koncertov, dokler mu je to zdravje dopuščalo. Zase lahko rečem, da sem se počutil bolje, če je med publiko sedel tudi on. Iz podatkov, ki so mi bili na voljo, iz izjav njegovih sodobnikov in iz lastnih vtisov, ko sem kot mladenič obiskoval njegove koncerte in operne predstave, sem si ustvaril tudi svoje mnenje o Cipciju kot umetniku in o Cipciju kot človeku. Bil je človek, ki je živel za svoje delo. Vendar je bil tudi samo človek z dobrimi in slabimi lastnostmi, le da je bilo dobrih mnogo več od slabih. Kot svetovljan in izobraženec, končal je štiri visoke šole, je bil zelo splošno razgledan. Pri delu ga je zanimala samo glasba. Ni mi znano, kako se je znašel v našem samoupravljanju. Mislim, da se je pri njem samouprava nehala takoj, ko je prijel za taktirko. Pri delu je bil s kolegi vedno ljubezniv, vendar odločen. Na žalost se ni znal prerivati, kot so to znali nekateri precej slabši dirigenti tistega časa. Menim, da bi naredil povsem drugačno kariero, če bi imel dobrega managerja in bi se znal bolje prerivati. Vendar ga v tem primeru ne bi bilo v Sloveniji in predvsem ne v Mariboru, kar bi bila velika škoda za Slovenijo in še posebej za Maribor!

Pri pisanju te umetniške biografije sem pazil, da sem se izognil nepotrebnim, včasih tudi osebnim komentarjem. Če so bile stvari le preveč nenavadne, sem jih tudi komentiral, vendar vedno na osnovi podatkov, ki so o določenih dogodkih na razpolago. Cipcijevo umetniško življenje je bilo izredno zanimivo in polno. Gradiva je za nekaj takih knjig, kot je ta. Kljub temu mislim, da bo tudi ta dovolj, da iztrgam pozabi maestra Cipcija, dogodke in ljudi s katerimi je delal. Izid te knjige povsem naključno sovpada s 110-letnico maestrovega rojstva, ki bo naslednje leto. Tako je tudi ta zapis eden od pomnikov na delovanje pomembnega glasbenika.

Zaradi množice virov, ki so se v podrobnostih pogosto razhajali, je, kljub veliki pozornosti pri zbiranju in pisanju, v tej knjigi gotovo nekaj nedoslednosti ali celo napak. Zanje se opravičujem in prosim bralce, ki bi jih opazili, da me nanje opozorijo.

KAZALO KNJIGE

KNJIGI NA POT, Peter Bedjanič
UVOD
   Kako sem zbiral podatke
   Kratek pregled umetniške biografije Jakova Cipcija
CIPCIJEVA UMETNIŠKA POT
   PRVO OBDOBJE 1901–1945
     Rojstvo, šolanje in prve zaposlitve
     Dirigent salonskega orkestra na prekooceanskih ladjah
     2. svetovna vojna
   TRŽAŠKA FILHARMONIJA 1945—1976
     Ustanovitev Tržaške filharmonije
     TF v Zagrebu
     TF v Ljubljani 1945–1946
     Na turneji po Jugoslaviji poleti in jeseni 1946
   CIPCI V LJUBLJANI
     Orkester radia Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje
     Slovenska filharmonija 1948–1955
     Jakov Cipci in Triglav film
   CIPCI V MARIBORU
     Opera, Mariborska filharmonija, gostovanja v Ljubljani, nekdanji Jugoslaviji, Avstriji idr.
     Jesen 1955
     Cipcijev ansambel mariborske opere
     Mariborska filharmonija
     Cipcijevo umetniško delovanje 1956—1969
     Mariborski baročni ansambel
     Cipcijevo umetniško slovo
     Krstne izvedbe
   CIPCI IN RTV SLOVENIJA
     Cipci na radiu
     Cipci na nosilcih zvoka
     Cipci na televiziji
     Preglednica posnetkov za TV Slovenija, Radio Ljubljana in radio Maribor
   RAZLIČNO O CIPCIJU
     Nagrade in priznanja
     Anekdote o Cipciju
     Cipci na karikaturah
     Mnenja Cipcijevih sodobnikov
   CIPCIJEVI SODOBNIKI
KOLEDAR NASTOPOV IN SEZNAMI
     Koledar vseh nastopov 1945-1969
     Koncertni repertoar
     Repertoar glasbeno scenskih del
     Simfonični in operni orkestri, ki jim je dirigiral 1943–1945
     Seznam filmov v katerih je sodeloval J. Cipci
PRILOGE
     Seznam kratic
     Viri in literatura

Kratka predstavitev avtorja: Marko Košir
Rojen leta 1946. Po poklicu je diplomirani strojni inženir. V svoji karieri je vse obdobje od 1973 do 2009 delal v TAM in TVM v Mariboru kot projektant gospodarskih vozil in avtobusov. Je bil član zvezne komisije JUS za gospodarska vozila in član komisije na Prometnem ministrstvu R Slovenije za tehniško regulativo OZN in EU. Sodeloval je na več strokovnih srečanjih doma in v tujini. Od mladih dni je velik ljubitelj in poznavalec vsega kar je povezano z glasbenim življenjem doma in v tujini. Je pisec strokovnega gradiva in ima v COBISS svojo številko raziskovalca 15612.

Peter Gabrovšek, po e-mailu, 30.06.2010
Še enkrat iskrene čestitke za knjigo o Jakovu Cipciju in hvala za trud, ki ste ga vložili vanjo. Je zanimivo in prijetno branje, verjetno pa res bolj za tiste, ki smo tega umetnika in njegov čas sami doživljali. To se je videlo že na predstavitvi knjige in na odprtju razstave. Lep pozdrav! 

Oddaja Glasbena sozvočja, 01.07.2010
Pred dnevi so v Univerzitetni knjižnici Maribor odprli razstavo Vita artistica in predstavili knjigo o dirigentski poti Jakova Cipcija, ki je skoraj dve desetletji pomembno prispeval k razvoju glasbenega življenja v Mariboru. V Glasbenih sozvočjih so o Cipciju, ki je bil operni in koncertni dirigent Slovenskega narodnega gledališča Maribor, ob tem pa še violinist, skladatelj in glasbeni pedagog, spregovorili: višji bibliotekarki Gabrijela Kolbič in mag. Karmen Salmič Kovačič – z njima se je pogovarjala urednica Urška Čop Šmajgert, avtor knjige Jakov Cipci – umetniško življenje Marko Košir in baritonist Emil Baronik, ki je vrsto let sodeloval z dirigentom Cipcijem. V oddaji ste lahko prisluhnili tudi dragocenim arhivskim posnetkom iz mariborskih opernih predstav pod Cipcijevo taktirko, v glasbeni produkciji Radia Maribor. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Katarina Lavš in Janez Mejač, v osebnem razgovoru z založnikom, 10.07.2010
Knjiga je odlična. Vse čestitke avtorju, ki je tako natančno in skrbno izdelal koledar maestrovih nastopov in izvedb. Biografija Jakova Cipcija je zanimiva in dirigenta opiše kot velikega glasbenega ustvarjalca. Čestitke tudi založniku, saj ste prvi, ki je izdal delo o dirigentu na Slovenskem. Doslej smo lahko brali le prevodna dela o tujih velikih dirigentih.

Vilma Bukovec, v pismu avtorju, 14.07.2010
Iz srca Vam čestitam ob izidu Vaše knjige o dirigentu Cipciju. Resnično sem bila presenečena in vesela, da Vam je uspelo zbrati in opisati tako obširni opus, kot je bilo življenje in delovanje g. Cipcija, ki je bil v tistem času velika osebnost v Ljubljani in kasneje tudi v Mariboru. Pa še nas sodelujoče ste tako lepo opisali, da sem prav uživala, ko sem podoživljala tiste čase. Iskreno se Vam zahvaljujem in iskreno čestitam ...

Oddaja Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti, 20.07.2010
Prisluhnite glasbenemu portretu dirigenta Jakova Cipcija, ki je posvetil večino svojega ustvarjalnega življenja umetniškemu delu v Sloveniji, najprej v Ljubljani, nato pa v Mariboru, kjer je bil skoraj dve desetletji vodilni operni in koncertni dirigent. 22. junija 2010 so v Knjižnem in likovnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor odprli razstavo Vita artistica – Dirigentska pot Jakova Cipcija, ob 35-letnici dirigentove smrti pa je izšla tudi monografija Jakov Cipci – Umetniško življenje. V oddaji prisluhnite dragocenim posnetkom operne in orkestralne glasbe iz arhivov Radia Maribor in Radia Slovenija ter pogovorom z muzikologinjo Karmen Salmič Kovačič in avtorjem knjige, glasbenim ljubiteljem Markom Koširjem. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Blog Dangober, Mara R. Sirako, 16.11.2010
... In tu smo že pri posebnosti te knjige. Marko Košir ni dirigent, niti ni kak skladatelj ali, kakor se temu reče, glasbeni poustvarjalec. Avtor knjige je ljubitelj glasbe. Po izobrazbi je strojni inženir, vsekakor pa velik poznavalec glasbenega življenja. Zanimivo, kajne, da poklon našemu velikemu dirigentu ni nastal pod tipkovnico kakega glasbenega strokovnjaka. Ampak verjemite mi, knjiga zavoljo tega ni prav nič izgubila. Nasprotno, pogled Marka Koširja je tisto, kar to delo naredi zanimivo...
Več na blogu Dangober